Mladi fantje pogosto ugovarjajo očetu. Dva značilna od njih je Jezus izbral, da na njunem obnašanju gradi priliko o odgovarjanju na božji klic. Poslušamo jo v evangeliju (Mt 21, 28–32).Tisti, ki vedno takoj odgovorijo z »da«, so na prvi pogled poslušni, ubogljivi, pridni. Toda Jezus pove, da se je tisti fant, ki se je takoj izvrstno odzval, kasneje premislil in ni izvršil očetovega naročila. Nekateri, ki tako storijo, rečejo »da« kar iz navade in se sploh ne potrudijo, da bi razumeli, kaj naročilo od njih hoče. Tisti, ki rečejo »ne«, tudi lahko to naredijo kar iz neke uporniške navade, vendar pa mnogi tudi iz previdnosti. Hočejo si pridobiti čas za premislek o tem, za kaj pravzaprav gre.

Še nadaljnja niansa pa je, ali bomo naročilo izvršili zaradi dosege priznanja zaslug, ali pa zaradi pripravljenosti posnemati Boga v darovanju.
Posnemati Boga v dejanju je mogoče šele tedaj, ko sprejmemo njegove misli, ki niso naše misli, in stopimo na njegova pota, ki niso naša pota....