Papež je prišel v Lurd kot romar. Pečat romarja je bil med obiskom ves čas podčrtan, viden. Njegovo romanje pa je sovpadlo s praznikom povišanja sv. Križa in praznikom Žalostne Matere božje. Prazniki in izbira romarskega značaja se mi zdita najbolj pomenljivi okoliščini in v nekem smislu simbolično najbolj nabiti.

Romanja so ena najstarejših duhovnih vaj v krščanski veri. Zdi se mi, da je papež, ko je izbral romarski značaj, hotel s tem nekaj povedati. Romanje je zaznamovano s potjo. Človek prehodi določeno pot, da dospe do kraja, v katerem se je ali na poseben milosten način razodel Bog ali je tam živel neki svetnik ali svetnica. V naši tradiciji verujemo, da isti prostor odpre tudi sočasnost, da smo sodobniki tistih ljudi in dogodkov in se ta izvir milosti nadaljuje. Ko romar prebije dimenziji prostora in časa in se sreča osebno z Bogom, z Jezusom Kristusom, z božjo Materjo ali svetniki, ki zaznamujejo ta kraj, se tudi na romarja razlije ta božja milost in se potrdi njego...