Vedno sem zelo rada potovala in še sedaj se z velikim veseljem tega spominjam. Zdi se mi, da sem videla kar precej sveta. Če se primerjam z drugimi, pa je to zelo relativno. Poznam ljudi, ki so prepotovali veliko več, pa tudi ljudi, ki so v primerjavi z menoj videli veliko manj. Upam, da so zadovoljni prvi in drugi. Jaz vsekakor sem in sem tudi hvaležna, da sem vse to zmogla. Zdaj potovanj z ogledi raznih krajev seveda ne zmorem več. V tem ne vidim nič tragičnega. Zdaj se lahko z veseljem oziram na vse tisto, kar je bilo lepo.

Morda bom lahko z invalidskim vozičkom potovala še kam. Tako sem bila lani v Rimu in na Dunaju. Bo pa tega gotovo vedno manj. Pa tudi če ne bi bila omejena v svojem gibanju, bi postajala vedno starejša in vedno manj sposobna za potovanje. In nazadnje je lahko človek zelo zadovoljen, če je doma brez kakšnih posebnih težav.

O vsem tem sem razmišljala morda zato, ker poz...