Božji otroci smo, Jezusovi bratje in sestre. Trudimo se, da vztrajamo na poti za Jezusom in si vsak dan znova prizadevamo za dobro. To pa ni vedno lahko, še posebej, če večina dela drugače. Zato velikokrat tudi opustimo dobra dela in delamo slabo, česar ne želimo. V nas se naseli nemir, včasih se je celo težko srečati s kom, ki nas je prizadel ali pa smo ga mi prizadeli. Beseda odpuščanja in dejanje ljubezni pa odžene nemir in spet smo drug z drugim na poti za Jezusom.



Nismo še svetniki, smo še na poti. Normalno je, da ga kdaj tudi polomimo, zelo pomembno pa je, da si prizadevamo, da se poboljšamo in nadaljujemo pot. Drug drugega spodbujamo, si pomagamo, se skupaj veselimo, in če je potrebno, se tudi tolažimo. Potrebujemo drug drugega! V vsakdanjem življenju s svojimi dejanji, z besedami, s tem, kar smo, pokažemo, pričujemo, da poznamo Jezusa, smo celo njegovi bratje in sestre. Pred nami je torej zani...