Štirje srčni možje
Štirje srčni možje
Štirje srčni možje
V toplih poletnih dneh se proti vrhu Triglava vijejo dolge vrste planincev. Ti prizori se ponavljajo iz leta v leto, saj je 2.864 metrov visoki Triglav naša najvišja in najbolj obiskana gora ter simbol slovenstva. Pred nekaj dnevi je minilo 230 let od prvega izpričanega vzpona na Triglav. Ta se je posrečil Luki Korošcu, Matevžu Kosu, Štefanu Rožiču in Lovrencu Willomitzerju iz Bohinja, ki so na vrh stopili 26. avgusta 1778. Osvojitev Triglava je bila v tistem času velik podvig, saj pot nanj seveda ni bila zavarovana, greben med Malim in Velikim Triglavom pa je bil precej ostrejši kot danes. Dobrih devetdeset let za štirimi srčnimi možmi, kot jih nekateri imenujejo, se je na Triglav povzpela tudi prva ženska. To je bila dvajsetletna Rozalija Škantar iz Srednje vasi v Bohinju, ki je bila pozneje oskrbnica v Vodnikovi koči.
Ko postane civilno letalo vojaška tarča
V toplih poletnih dneh se proti vrhu Triglava vijejo dolge vrste planincev. Ti prizori se ponavljajo iz leta v leto, saj je 2.864 metrov visoki Triglav naša najvišja in najbolj obiskana gora ter simbol slovenstva. Pred nekaj dnevi je minilo 230 let od prvega izpričanega vzpona na Triglav. Ta se je posrečil Luki Korošcu, Matevžu Kosu, Štefanu Rožiču in Lovrencu Willomitzerju iz Bohinja, ki so na vrh stopili 26. avgusta 1778. Osvojitev Triglava je bila v tistem času velik podvig, saj pot nanj seveda ni bila zavarovana, greben med Malim in Velikim Triglavom pa je bil precej ostrejši kot danes. Dobrih devetdeset let za štirimi srčnimi možmi, kot jih nekateri imenujejo, se je na Triglav povzpela tudi prva ženska. To je bila dvajsetletna Rozalija Škantar iz Srednje vasi v Bohinju, ki je bila pozneje oskrbnica v Vodnikovi koči.
Ko postane civilno letalo vojaška tarča