Sprejemanje – obzorje čudenja
Sprejemanje – obzorje čudenja
Vsak dan nam prinaša nešteto čudovitih trenutkov. V Hvalnicah, ki jih vsak dan v molitvi brevirja molijo duhovniki, redovniki in številni verniki, psalmist tako rekoč vsak dan opeva božje darove in enkratnost vsega ustvarjenega. Človek je le povabljen, da hodi okrog z odprtimi očmi. Sposobnost čudenja in sprejemanja, ki je lastna otrokom, človeka dela mladega in sposobnega ustvarjalnega življenja. Sprejeti življenje takšno, kakršno je, ne pomeni vdati se v usodo, če nam prinese kaj hudega. Vsaka stiska je lahko milostni trenutek, ko se ozremo nazaj, ozavestimo doživeto in z novimi močmi stopimo naprej. Če sami sebe z vsemi svetlimi trenutki in težavami ne sprejmemo, ostanemo na mestu in ujeti. Včasih je zelo težko sprejeti drugega človeka z vsemi njegovimi napakami vred. A to je za nas edina prava pot. Tudi apostol Pavel nam priporoča, naj sprejemamo drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel nas, v božjo slavo (prim. Rim 15,7). S tem bomo spremenili naš odnos do drugega, saj ga ta...