Bohinj je eden izmed najlepših predelov Slovenije, zato privlači izletnike in turiste od blizu in daleč. Vsak se vsaj za trenutek ustavi ob jezeru in cerkvi sv. Janeza Krstnika, mnogi se sprehodijo do slapu Savica ali povzpnejo na vrhove, ki se zrcalijo na jezerski gladini. Prešeren je v Bohinj postavil dogajanje Krsta pri Savici, te dni se spominjamo, da so pred 230 leti iz Bohinja proti Triglavu krenili štirje srčni možje in po doslej znanih podatkih prvi stopili na njegov vrh. Številni pa poznajo Bohinj tudi po Bohinjskem siru, ki je eden izmed najprepoznavnejših sirov na Slovenskem.

Bohinjsko sirarstvo ima bogato tradicijo. Že v 13. stoletju so sir izdelovali na bohinjskih planinah, kjer so – tako kot danes – v poletnih mesecih pasli živino. Organiziran razvoj sirarstva se je začel sredi 19. stoletja. Nanj je odločilno vplival Janez Mesar, župnik iz Bohinjske Bistrice, ki je bil prepričan, da bi lahko kmetje svoje mleko bolje prodajali, če bi znali iz njega narediti dob...