Zadnji čas v anonimnih pismih srbskemu predsedniku Tadiću grozijo z atentanom, ker sodeluje s haaškim sodiščem zoper vojne zločine. Javno odgovarja, da bo vseeno vztrajal na položaju in delal za ljudstvo. Čeprav ga poznam samo po imenu, na takšno njegovo tveganje gledam kot na dejanje hoje za Kristusom.

Ali je v nas kaj svetega ognja?

»Vsi se norčujejo iz mene,« se pritožuje Jeremija, eden največjih prerokov, v prvem berilu (Jer 20,7–9). Bog mu je podelil poslanstvo oznanjevalca božje resnice. Na začetku je božje besede »požiral«. Bile so mu »v radost in veselje srca« (Jer 15,16). Kasneje pa je podlegel tudi občutku popolnega neuspeha in bi se rad celo znebil svojega poslanstva. Grozljivo se je prepiral z Bogom, češ da ga je v preroško službo »zapeljal«, vendar hkrati prizna, da je ni sprejel prisiljeno, ampak prostovoljno.

Nekaj podobnega se lahko dogaja vsem, ki so od Boga zavestno sprejeli določeno poklicanost. Marsikdo se po veselem in pogumnem zače...