Intervju s spreobrnjencem, kulturnikom
Intervju s spreobrnjencem, kulturnikom
– Bi se lahko na kratko predstavili slovenskemu bralcu, ki vas še ne pozna, gospod Hadjadj?
– Ime mi je Fabrice Hadjadj. Star sem sedemintrideset let, moj judovski rod izvira iz Tunizije, sem profesor filozofije in leposlovja v Toulonu, med mojimi knjigami je bila še najbolj odmevna Réussir la mort (Uspeti s smrtjo).
– Prihajate iz verne judovske družine?
– Ne, moja družina je bila levičarska, komunistično usmerjena, biblijska »Tora« nam je pomenila manj kot »Kapital«. Brali smo ateiste Voltaira, Zolaja in Gramscija. Namesto psalmov me je oče učil pesmi pariške Komune.
– Kako je prišlo do vaše spreobrnitve?
– Nerad govorim o njej. Predstavljati se kot konvertit je včasih svojevrstno postavljaštvo. Toda spreobrnitev ni neki zaključek, ampak neki začetek. To je obveznost, da se spreobračamo naprej vse do smrti. No, zdaj sem katoličan.«
– Se vas je posebej dotaknil kakšen krščanski avtor?
...
– Ime mi je Fabrice Hadjadj. Star sem sedemintrideset let, moj judovski rod izvira iz Tunizije, sem profesor filozofije in leposlovja v Toulonu, med mojimi knjigami je bila še najbolj odmevna Réussir la mort (Uspeti s smrtjo).
– Prihajate iz verne judovske družine?
– Ne, moja družina je bila levičarska, komunistično usmerjena, biblijska »Tora« nam je pomenila manj kot »Kapital«. Brali smo ateiste Voltaira, Zolaja in Gramscija. Namesto psalmov me je oče učil pesmi pariške Komune.
– Kako je prišlo do vaše spreobrnitve?
– Nerad govorim o njej. Predstavljati se kot konvertit je včasih svojevrstno postavljaštvo. Toda spreobrnitev ni neki zaključek, ampak neki začetek. To je obveznost, da se spreobračamo naprej vse do smrti. No, zdaj sem katoličan.«
– Se vas je posebej dotaknil kakšen krščanski avtor?
...