Skozi kukalo gostiteljica uzre čokato moško postavo in višjo žensko. Fant je oblečen v bele hlače in rjavo bombažno srajco. Dekle nosi tuniko s cvetličnim vzorcem in kavbojke.

Ključ škrtne; zagledava jo, očala s plastičnimi okviri ima, oblečena je v rjavo svileno spalno srajco.
Vesela sva nje in sveže rumene energije, v katero se je obleklo stanovanje ob njenem prihodu.
»Sobo si delim še z enim dekletom,« nama pojasni.
»Pride čez kak mesec, zaenkrat sem sama.«
»Te ne skrbi, kakšno bo bivanje z njo? Ne poznaš je,« so najini pomisleki.
»Pregledala sem njene omare, ni videti problematična.« Svoj psihološki sklep podpre z obešalnikom, s katerega visi razvlečena jopica nerazpoznavne barve in tkanine. Ni dvoma, njena nova sostanovalka je siva miška.





Omemba omare je odlično izhodišče za pogovor o modi. Jaz, laik, molčim. Vmes slišim marsikaj: da so čevlji duša obleke, da oba ljub...