Anamarija Stibilj Šajn je bila med tisti­mi nekaj zanesenjaki, ki so pred štiri­najstimi leti za mizo snovali projekt, kako bi umetnost povezali z dobroto. Nastala je sinjevrška kolonija Umetniki za Karitas, ki ji kot strokovna sodelavka­ ostaja zvesta vsa leta. Še več, koloniji in vsem razstavam, ki ji sledijo, daje, kot pravi Jožica Ličen, »izredno umetni­ško moč in prepoznavnost«. V štirinajstih­ letih je v katalogih Umetniki za Karitas s pisano besedo predstavila 628 imen umetnikov, ki so na sinjevrškem druženju ustvarili ali na dnevu odprtih vrat darovali svoje umetnine, na več kot sto prodajnih razstavah po vsej Sloveniji pa je obiskovalcem z govorjeno besedo približala prek tisoč likovnih del.


Od kod natančno izhaja zanimanje za umetnostno zgodovino, še sama ne ve. V domači hiši v Ajdovščini niso imeli posebnih umetnin na stenah, ima pa Stibiljeva mama, pove Anamarija, »zelo izostren občutek za lepo­to – morda se j...