Ali se je Boga treba bati? Prvo berilo (1 Kr 19,9a.11–13a) nam s stopnjevanjem skuša pokazati, da Bog ni agresiven. Podoba njegove navzočnosti ni vihar, ki drobi gore, ni potres, ki ruši, in ni ogenj, ki sežiga, pač pa je »tiho in lahno šumljanje«, ki prinese duši trden mir. Prerok Elija, ki to doživi, si ne pokrije obraza od strahu pred Bogom, ampak zato, da ne bi videl Boga in bi moral zato umreti. Torej si ga je pokril iz strahu pred smrtjo. To globoko ukoreninjeno starozavezno prepričanje, da kdor bi videl Boga, bi moral umreti, prihaja iz spoznanja, da Bog ni del tega sveta. Zato je gledati Boga mogoče samo onstran smrti. Tja pa nihče ne more priti mimo smrti, pač pa zgolj skozi smrt. Po izvirnem grehu oziroma odkar je človeštvo grešno, druge možnosti ni.

Želja po gledanju Boga je zaobsežena v hrepenenju po popolni sreči. Na poti do tja je vmes smrt, ki nam povzroča naš osnovni strah. Ta opravlja funkcijo naravnega strahu kot obrambe pred življenjskimi nevarnostmi, ve...