Si lahko predstavljate, kako zelo sem si želela dopusta, da bi se z možem spet malo bolj zbližala, se pogovorila, a on je vse pokvaril s svojimi nenehnimi klici v službo.
Si predstavljam, da ste se počutili kot peto kolo in da ste si morali skoraj prizadevati, da ste sploh prišli na vrsto, da ste se lahko z njim pogovorili o najnujnejšem. Mož si je službeno pisarno prenesel kar na dopust, vam pa to ni bilo všeč. Le kako bi vam lahko bilo, ko pa ste od tega dopusta zares veliko pričakovali.

Ko ste mu to malo poočitali, vam je samo še zabrusil, da tako ali tako ni želel iti na dopust ter zakaj ste ga prisilili, saj vam je predlagal, da greste sami z otroki. Vse bi bilo drugače. Kaj lahko ob vsem tem rečemo? Vaš mož je žrtev svojega dela. Za delo je pripravljen narediti vse. V delu vidi svoj edini pravi smisel. Nikomur ne zaupa, nihče ga ne more nadomestiti, tako čuti in razmišlja ter vrhu vsega natančno tako tudi deluje. Strah ga je, da bo...