Januar je mesec verskega tiska tudi pri nas v Italiji. Prav v današnji razdrobljeni družbi, ki vse bolj prisega na tekočo sliko vseh vrst, je pisana beseda še kako pomembna.

Že stari Latinci so vedeli povedati, da izgovorjene besede letijo, da se izgubijo v času, da pa napisana beseda ostane, kar še kako velja tudi danes, ko smo včasih zares nemočni opazovalci svojevrstne revolucije, ki jo prinaša dejstvo, da pisano besedo ponovno zamenjuje podoba, imago, slika.

Pa vendar si upam zapisati, da je verski tisk, da je napisana beseda, da so naši časniki, pa naj gre za naš Novi glas v Italiji, za Nedeljo v Avstriji, za Družino v Sloveniji in seveda še vrsto drugih, še kako pomemben! Da, tudi v času, ko se mladi vedno bolj ozirajo po hitrem hlastanju in branju na internetu, ki je vse manj branje in vse bolj neka zmes opazovanja slik in fotografij, kratkih filmov, video posnetkov ter seveda »branja na ugriz«, po načelu: malo tu in malo tam, predvsem pa hitro, vsakega nek...