V četrtkovem dopoldnevu so kraji ob Savi zaviti v gosto meglo. Nebo, stanovanjske hiše, ceste med njimi, travniki, drevesa in bližnji griči, vse je ogrnjeno v sivino, v kateri se utapljajo radožive barve in razigrane oblike. Vlažno in hladno je zunaj, v kuhinji cerkvenega ključarja Jožeta Bokala v župniji Sv. Helena - Dolsko pa prijetno diši po toplem čaju, ki ga je pripravila gospodinja Helena. Domačim, med katerimi je najstarejša oseminosemdesetletna mama Marija, najmlajši pa sin Miha, se je za mizo pridružila Cilka Seliškar iz sosednje vasi Senožeti. Razlog je preprost: pogovarjali se bomo o Družini, s katero živijo že nekaj desetletij. Nekateri jo prebirajo od prvih let njenega izhajanja, Cilka in Miha pa jo že dolgo raznašata po tej razmeroma veliki župniji na vzhodnem obrobju Ljubljane.

Danes imajo mnogi Družino naročeno po pošti, drugi jo dobivajo v cerkvi, ponekod pa imajo še vedno p...