Iz dnevnika 11. januarja
Objava:
19. 01. 2008 / 23:00
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
22.07.2010 / 12:00
Iz dnevnika 11. januarja
Misel, uglašena z meglo dneva: Kako je evropska pamet, ki odklanja Kristusa, po zatonu marksizma pravzaprav drugič sirota? Kam brez marksizma, brez njegovega upanja? Kam s to razletelo raketo, nekoč usmerjeno proti raju na zemlji.
Misel, uglašena z meglo dneva: Kako je evropska pamet, ki odklanja Kristusa, po zatonu marksizma pravzaprav drugič sirota? Kam brez marksizma, brez njegovega upanja? Kam s to razletelo raketo, nekoč usmerjeno proti raju na zemlji. Misli je sledilo vprašanje: Je Benedikt XVI. mogel izreči v to siroščino žlahtnejšo besedo kakor besedo »upanje«? Danes, sredi te megle, sem se namreč posvetil njegovi novi encikliki. V slovenščini je še ni, prijatelj Ivo mi jo je poslal v latinščini, verjetno je to prevod iz izvirne nemščine.
Med branjem počitek ob stilu, še večji počitek ob duhu tega dokumenta.
Stil; primerjaj besedno motnjavo kakega Heideggerja s to prozorno studenčnico. Tukaj se resnica priporoča že s stilom.
Počitek ob duhu dokumenta, ob njegovi mirni racionalnosti. Sporočilo pa je nedvoumno: brez Boga je svet brez upanja. Seveda ne gre za upanje v neki pravljični »boljši jutri«. Gre za »veliko upanje«, ki ga daje Kr...
Med branjem počitek ob stilu, še večji počitek ob duhu tega dokumenta.
Stil; primerjaj besedno motnjavo kakega Heideggerja s to prozorno studenčnico. Tukaj se resnica priporoča že s stilom.
Počitek ob duhu dokumenta, ob njegovi mirni racionalnosti. Sporočilo pa je nedvoumno: brez Boga je svet brez upanja. Seveda ne gre za upanje v neki pravljični »boljši jutri«. Gre za »veliko upanje«, ki ga daje Kr...
