Zadetek v polno...

Eden mojih stricev je bil predvojni komunist, zaprt celo v Sremski Mitrovici. Po drugi svetovni vojni je prihajal enkrat na leto k nam na obisk. Ko smo pred jedjo in po jedi molili, je nekaj mečkal z rokami; ni vedel, kam bi jih dal. Na večerno molitev ni počakal. Med mojim očetom in njim je ob vsakokratnem obisku prišlo do debate, nekoč zelo ostre. Ta stric je pred vojno obljubljal raj na zemlji, za Haložane je napovedoval čudovite čase, če bodo komunisti na oblasti. Oče pa je ugotavljal, da se je z novo oblastjo po vojni za Haložane samo poslabšalo. Ko je odšel v semenišče moj starejši brat Rok, je stric komunist žalosten dejal: »Kaj bodo rekli moji tovariši, da imam sestro, ki bo mati bodočega duhovnika!« Še bolj ga je užalostilo, ko sem v semenišče šel jaz in nato še dva bratranca, sestrična k Marijinim sestram, otroci njegovega brata na domu, skupaj pet njegovih nečakov. Ob treh tetah /usmiljenkah/ nas je iz te družine (Letonjeve) izbralo...