Dneve po škofijah smo končali s skupnim festivalom mladih – tako domačih kot romarjev iz tujine. Na festivalu so se prepletali molitev, glasba, pričevanja in ples. Po še posebno prikupnem sprejemu, ko so vsakega izmed romarjev iz tujine poimensko poklicali in mu zaželeli srečno pot v Sydney z unikatno voščilnico, smo bili slovenski romarji na vrsti, da se predstavimo še sami. Kako najlaže strneš lepote naše domovine in to samo v slabih sedem minut?



Odgovor je enostaven: vzameš dva romarja (fanta in dekle), k mikrofonu postaviš inštruktorja plesa (pogoj: vsaj enkrat je že moral plesati polko), občinstvo spraviš na noge in najprej v počasni izvedbi pokažeš, kaj polka pravzaprav je. Potem ostale slovenske romarje (demonstratorje plesa) pošlješ med občinstvo, maestro zavrti »Na Golici« in že ob prvih taktih glasbe noge tudi najbolj zadržanih kar same ujamejo ritem … Mnogim mladim doma se polka morda zdi z...