»V prilikah bom izrekel, kar je skrito od začetka sveta«
(Mt 13,35).
Smo ob svežih izvirih Jezusove ustvarjalne božje besede, ki govori v prilikah: o ljuljki med pšenico,
o gorčičnem zrnu in kvasu.

S preprostimi besedami nas Jezus popelje v skrivnostno sobivanje nebeškega kraljestva in človeškega zemeljskega bivanja. Človek je posejal dobro seme na svoji njivi. V času, ko so vsi spali, je prišel sovražnik in na njegovo njivo zasejal ljuljko. V nedrjih zemlje je rastlo oboje skupaj. Šele ko je žito šlo v klasje, se je pokazala tudi parazitska ljuljka. Kakšno presenečenje za gospodarja in njegove služabnike! Le-ti hočejo takoj v akcijo: Izruvajmo ljuljko
in vrnimo njivi njeno prvotno, izvirno, čisto podobo! Te misli niso samo njihove, večkrat so tudi naše: ko z naglimi koraki želimo nazaj, v nekakšen namišljeni raj,

ko realno življenje z vsemi našimi problemi prekrivamo s tančico sanj, z misli...