Skupno je odšlo v Argentino okoli 1.200 družin in 3.000 samskih, kar je okoli 7.000 Slovencev. Mednje je treba prišteti tudi okoli 260 oseb, ki so prišle nekaj let za tem, med letoma 1953 in 1962, da se združijo s svojimi sorodniki, predvsem z možmi in očeti, ki so se leta 1945 umaknili v Avstrijo »za 14 dni, največ en mesec«, da se potem vrnejo skupaj z angleško vojsko, ki »vendar ne bo pustila, da bi Slovenijo zasedli boljševiki«.

Vloga Janeza Hladnika

Po tistem »mesecu« so Angleži prepustili Slovenijo boljševikom, nato pa je preteklo še leto ali dve, ko so begunci uvideli, da v doglednem času zanje ne bo vrnitve. Poleg tega so se v Italiji pripravljali na volitve, na katerih bi po pričakovanju morala zmagati KPI, s tem pa se je pojavila nevarnost, da bi vse begunce vrnili v Titovino, v gotovo smrt. Edina rešitev je bila odhod na drugo celino.

Tisti, ki so imeli kakega sorodnika v ZDA, so si pripravljali pot tja, vendar je...