Prvo berilo (Apd 12,1–11) nam poroča o prvem mučencu med Jezusovimi apostoli. Poklic preroka je že v Stari zavezi postajal poklic mučencev za božjo resnico. Na tej črti mučeništva Kristus pomeni vrh in njegovim učencem je lahko jasno, da je mučeništvo prav hitro lahko njihov delež. Danes je med misijonarji katoliške Cerkve okrog petnajst mučencev na leto.

Prvega mučenca med apostoli, Jakoba, usmrtijo z mečem. Za njim vržejo v ječo Petra, Cerkev pa je zanj »vztrajno molila k Bogu«. Brutalna poganska oblast, ki ji postaja podobna tudi judovska podrejena oblast, se v strupenem odnosu do krščanske ljubezni izkaže kot sila zla. Nastopa, kakor da ji nihče nič ne more. Vendar se moti. Bog ji v hipu lahko vzame vso moč. Peter skoraj ne more verjeti, da je to res. Ko ga v ječi prebudi božji poslanec, mu odpadejo verige in se mu odpirajo vrata. Šele zunaj, ko angel izgine, mu postane popolnoma jasno, da ga je Bog čudežno rešil iz ječe.

Podobno je Gospod vodil Pavla pri vse...