Danes smo priča pravi poplavi medijev. Nekateri so dobri, drugi slabi. Človek se skoraj ne znajde več. Saj razumem, da moramo biti obveščeni, vendar se mi zdi, da pretiravamo.



Informacija danes boleha za podobno porabniško požrešnostjo kot druge človekove dejavnosti. Vrhovni zakon je količina. Tega ne skriva niti medij, ki oglašuje samega sebe. Spomnimo se slogana: »Koliko informacij lahko prenesete?« Kot da je človek suha in žejna zemlja, ki jo lahko napoji le velikanska količina podatkov! In oglaševanje internetne TV: »Trenutek, o katerem sanjarite ves dan!« Kot da je smisel človeka, da se zvečer vrže v naslanjač in se s pivom v eni roki ter daljincem v drugi skrči v držo zarodka!

Ljudje nasedejo in mislijo, da morajo slišati in videti čim več poročil, da morajo prebrati čim več tiska, da morajo biti čim bolj »multimedijski«, čim bolj bombardirani z SMS-i in e-maili. Le tako bodo »in«, le tako bosta njihov um i...