Pred nami je čas novih maš, ki zlasti v manjših krajih pritegnejo staro in mlado, radi pa se jih udeležijo tudi verniki od drugod. Mnogi med njimi se še dolgo spominjajo slovesne daritve, vznesenih nagovorov, bogato okrašenih mašnih plaščev, narodnih noš in novomašnega blagoslova. Spomin na vse to pomagajo ohranjati tudi podobice, ki jih med navzoče razdeli novomašnik.

Podobice so bile v preteklosti še veliko bolj kot danes značilne tudi za vse pomembnejše božje poti. Romarji so jih kupovali kot spominek in darilo za svojce, ki so jih čakali doma. Nihče ne ve, koliko milijonov podobic se je tako v preteklih stoletjih razširilo po Evropi. Kot piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev, se namreč zanje dolgo časa niso posebej menili. Zbirali so jih le otroci, kmečka dekleta pa so jih lepila na pokrove svojih skrinj. Sistematično zbiranje in raziskovanje podobic se je razširilo šele v novejšem času, ko se je okrepilo spoznanje o njihovi vrednos...