»Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti« (Mt 10,26).

Ne bojte se ljudi, pravi Jezus svojim učencem. Za evangeljskim izrazom ljudje se skriva marsikaj. Najprej in predvsem to, da Jezus ni naiven optimist, ki bi slepo in sanjavo zaupal človeku in njegovim delom. Po njih sadovih jih boste spoznali, pravi na drugem mestu. Predvsem pa ne verjame v pojem »človeštva«, to je v skupek človeških oseb, ki ji ponavadi rečemo človeška množica. V taki spojini ljudi ni mesta za posameznika, za njegovo enkratnost in neponovljivost. V raznih političnih in družbenih gibanjih, pogosto tudi verskih, je bil človek le družbeni ali verski seštevek skupine, gibanja, stranke, religije, države. Eden več ali manj, to je bilo vseeno: množica, stranka, skupina je obstala in preživela tudi brez njega.

Kdo si, človek, nasproti človeštvu, ki je razčlenjeno v razne družbene in verske sisteme? Na to vprašanje Jezus odgovarja presenetljivo konkretno...