»Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej!« (mt 10,30–31).

Spomnim se pogovora z nekim duhovnikom pred cerkvijo, ko mi je za mimoidočega mladinca z besedami namignil: »Glej tale bo pa pristal pri tebi v zaporu!« vprašal sem ga: »Zakaj?« hitel mi je pripovedovati, da je iz verne družine, da je bil včasih še ministrant, sedaj pa se je popolnoma oddaljil od cerkve in se oblači samo v črno. Ne vem, zakaj sem odhitel za fantom in ga prosil, ali se lahko pogovorim z njim. Po približno uri pogovora mi je bilo veliko več jasno, kakšno je njegovo življenje. Znova sem se spomnil na značilno slovensko lastnost, kako pomembno je paziti na to, kaj bodo drugi govorili o nas, kako pomemben je »ugled hiše«, da ja ne bo kaj slabega slišati. Zelo hitro smo pripravljeni označiti nekoga z nalepko, ker je njegov način obnašanja in ravnanja drugačen od našega. Ampak prav od tod izhaja toliko strahu, da nas nekdo napada in nam želi slabo. V cerkvi se danes n...