Katoličani imamo ob proslavah reformacije pogosto nelagoden občutek. Ne zato, ker bi imeli kaj načelnega proti, ampak ker se običajno izrabljajo za napade na našo Cerkev. V letošnjem Trubarjevem letu je bilo takih primerov razmeroma malo, ni pa mogoče reči, da jih ni bilo.

Do njih običajno pride, ker ljudje v osnovi ne razumejo reformacije. Ta je bila versko gibanje, njeni pristaši so hoteli vero poglobiti. Pri nas številni mislijo, da je bila protiversko gibanje, zato so imeli Evangeličansko cerkev za nekakšnega naravnega zaveznika v boju proti veri večinskega dela Slovencev. Spominjam se razgovora z nekim pastorjem, ki mi je z ogorčenjem in žalostjo dejal: »Mi smo edina verska skupnost, ki jo vodijo ateisti!« Mislil je na slovensko protestantsko društvo. Kako nizke strasti prevevajo nekatere navdušence nad slovenskim protestantizmom, smo lahko videli ob odmevih na lansko proslavo ob dnevu reformacije. Zaradi protiverskih in protikatoliških strasti sploh niso mogli dojeti...