»Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte« (Mt 10,8).

Jezusu se milo stori ob pogledu na množico, ki se je zbrala, da bi poslušala njegove božje besede. V njej bere fizično in psihično utrujenost in pobitost. Kakor ovce brez pastirja, ugotavlja. Iz visokogorskih pašnikov pa njegova misel zaplava na prostrana polja, ki valovijo v rastočem žitu. Kmalu bo žetev! Zares, žetev bo velika, le delavcev je malo. Prosite gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Te besede so namenjene utrujeni množici: tako lepe in tako neposredne so, da so jih njegovi poslušalci zlahka razumeli.

So pri tem razumeli tudi Jezusovo globljo misel?

V anonimni množici poslušalcev je Jezus že videl novo telo, ki bo nosilo oznanilo o božjem kraljestvu. To bo skupnost Jezusovih učencev, »ekklesia«, kar v grščini pomeni »od Boga sklicano ljudstvo« in je prvi evangeljski izraz za cerkev, novi Izrael. Jezusov preroški pogled v prihodnost ni sanjav, ampak čisto otipljiv i...