Mesec junij je na poseben način zaznamovan z Antonom Padovanskim. In ker lepih izkušenj ne morem zadržati zase, bi vas rada spodbudila, da bi se kdaj obrnili nanj, da tudi za vas poprosi pri nebeškem Očetu. Že slišim: »Zakaj potrebujemo svetnike, saj imamo Boga, Jezusa … Moramo res delati ovinke?« Nihče nas ne sili, imamo pa možnost.

Pred leti sem podobno razmišljala. Prav ob sv. Antonu sem rekla: »Če je res, kar pravijo, pa mi pomagaj najti izvid, ki ga potrebujem jutri za zdravniški pregled.« Bila sem namreč zelo utrujena, nisem pa našla zelo pomembnega dokumenta. Ponoči sem v sanjah videla, v katerem predalu je. Zjutraj sem še oklevala in najprej iskala po svoje, po neuspelem iskanju pa sem le pogledala v predal, ki sem ga videla v sanjah. Res, prav na tistem mestu je bil. To je začetek najinega prijateljevanja, vedno znova pa se s hvaležnostjo spominjam, da sem se tudi na njegovo priprošnjo pred osmimi leti zbudila iz kome, pr...