Marija je leta 1855 Beneške Slovence opomnila, naj na praznične dni ne delajo in ne preklinjajo, marveč se postijo in molijo rožni venec. Terezija Tuš je do konca življenja nosila na svojem telesu znamenje križa, eno od zaupanih Marijin skrivnosti pa je odnesla s seboj v grob.

Zgodilo se je leta 1855 v vasi Porcin (Porzus po furlansko) nad Kobariškim kotom na meji med Italijo in Slovenijo. Tam se je 8. septembra, na takrat zapovedani praznik Marijinega rojstva, Božja Mati prvič prikazala na kraju, imenovanem Dolina, desetletni Tereziji Tuš. Njena mati jo je na njihov travnik, čeprav je bil tako velik in svet dan, poslala delat. Deklica ji je ugovarjala, da se to na zapovedani dan ne spodobi, a mati je ostala gluha za njene prošnje. Rekla ji je celo: »Saj moramo tudi na praznik jesti!«

Na travniku se ji je prikazala Marija. Prosila jo je, naj ji da srp, ki ga je prinesla s seboj. Z njim je požela šop trave in ga izročila deklici z besedami: »Na, nesi to m...