Pred štirimi leti je nekaj Maradoninih oboževalcev v Argentini ustanovilo cerkev »Božja roka«, ki ima danes že 60 000 privržencev. Pravijo: »Če je nogomet naša religija, potem je Diego naš bog.«. Imajo tudi »rožni venec« iz 33 žogic in s športnim copatom namesto križa, sveta knjiga pa je njegova biografija.


Nogomet kot religija?

V nekoliko manj izraziti obliki je lahko nogomet religija za marsikoga ali vsaj njen nadomestek. Religiozni simboli, čustva in rituali – vse to srečamo v takšni ali drugačni obliki: pot na tekmo kot romanje, čakanje odrešilnega gola kot čudeža, čaščenje nogometnih zvezd, padanje na kolena ... Profesor dogmatike na regensburški univerzi, prof. dr. Erwin Dirscherl, prepoznava v igri mnoge podobnosti z liturgijo, poudarja pa veliko razliko: nogomet vse stavi na zmagovalce, Bog pa je pozoren tudi do poražencev.


Kaj pa Cerkev?

Nogometnim navdušen...