Ko je državni zbor po poprejšnjem vetu državnega sveta nedavno znova izglasoval novi kazenski zakonik, ki med drugim predvideva uvedbo dosmrtnega zapora za najhujše zločine, so to nekateri mediji pospremili z opazko, da gre za »korak k smrtni kazni«. Če takšno trditev »cepimo« na nekatera druga javna natolcevanja, dobimo še zanimivejšo interpretacijsko sliko. Po namigovanjih »dobro obveščenih« naj bi ukaz za uvedbo dosmrtne zaporne kazni na naslov pravosodnega ministra prišel kar neposredno iz Vatikana. In zakaj prav od tam? Poiščimo odgovor še v enem medijskem nastopu. »Evropska skupnost je problem smrtne kazni odpravila. Ena redkih držav, morda celo edina, je Vatikan, ki smrtne kazni ni odpravil. Jo še zmeraj tolerira. Pa to ne prek posameznih duhovnikov, ampak preko katoliškega katekizma in preko zakonika,« je gledalce javne televizije v začetku aprila prepričeval akademik dr. Tine Hribar. Krog je tako sklenjen in ozadja so »jasna«: očitno je, če še sami pristavimo lon...