Škotski hribovci, ki ne marajo dolinarjev (še manj pa Angležev)
Škotski hribovci, ki ne marajo dolinarjev (še manj pa Angležev)
Verjetno bi na svetu težko našli bolj prepoznavno deželo, kot je Škotska
Foto: Andrej Grum
Verjetno bi na svetu težko našli bolj prepoznavno deželo, kot je Škotska. Večina ljudi si predstavlja Škota, kako z dudami v eni roki in z velikim mečem v drugi hodi od gradu do gradu (ali pa od destilarne do destilarne). Seveda je oblečen v kilt (to je neke vrste moško krilo iz debele volne, čeprav Škoti ne marajo, da jim kdo reče, da nosijo krila). Ima dolge lase, obraz pa pobarvan podobno kot nogometni navijači v belo in modro. Tudi kaka ovca mora biti v bližini. Ta idiličen prizor pa zadovoljno opazuje lochneška pošast v ozadju. Pokrajina je divja, hribovita, prepredena z kristalnimi jezeri in posejana s starodavnimi gradovi. Hribi so poraščeni z resjem, po katerem se pasejo ovce, nebo je temačno. Možje govorijo z robatim naglasom, ki ga še sami ne razumejo, ženske pa se komajda kaj razlikujejo od moških. »Dobrodošli na Škotskem,« so se iz svojih sosedov v sedemdesetih ponorčevali angleški komiki z BBC-ja,...