Blog: www.druzina.si/blog

O tem sem premišljevala, ko sem se nedavno pogovarjala z mladim fantom, ki se že kar nekaj let sooča z zelo težko obliko sladkorne bolezni. Vedno znova ga občudujem, kako zna z boleznijo živeti, kako si zna urediti življenje tako, da je zanj čim bolj sprejemljivo, kako je kljub vsemu zelo dejaven. Pa ne dela samo zase, ampak skrbi tudi za druge in jim pomaga s svetovanjem, in če je treba, tudi kako drugače. Sam o sebi pravi, da se je v zadnjih treh letih ogromno naučil. Kar se tiče uradne izobrazbe, ima samo neko poklicno šolo, kar se pa tiče življenjskih izkušenj in življenjske modrosti, bi mu takoj brez pomisleka priznala doktorat.

V najinem zadnjem pogovoru je tako, mimogrede rekel: »Ne znam si predstavlj...