»Vtisnite si te moje besede v srce in v dušo, privežite si jih za znamenje na roko in naj vam bodo za čelni nakit med očmi« (5 Mz 11,18).

Zapoved, ljubite svojega Boga in mu služite z vsem srcem in z vso dušo, je vtisnjena v samo jedro moje notranjosti. V današnji božji besedi se Gospod trudi, da bi poživil v meni to resnico in me spodbuja, naj hodim po njegovih poteh. Sem v obdobju, ko bi mu najraje rekla, naj me pusti pri miru, naj mi dovoli duhovno počivati, saj sem utrujena. »Nič ne bo s počitkom,« zaslišim tihi glas in vem, da je to moj Stvarnik. Tokrat me nagovarja po zakonski skupini. Vsak si je izbral svojega svetnika, ga skozi živ­ljenjepis spoznaval, molil k njemu in se mu priporočal. Moja izbranka je blažena mati Terezija. Preprosta, skromna in do zadnjega vlakna predana Bogu. Na vsaki fotografiji je v njenih rokah ali na rami rožni venec – znamenje, ki ga je vsak dan uporabljala. Molila je in delala ter neskončno ljubila Jezusa i...