O naravi slovenskega kapitalizma je bilo prelitega že precej tiskarskega črnila. Označevali smo ga za turbokapitalizem, južnoameriški kapitalizem itd., toda nobena od teh oznak ga tako dobro ne pojasnjuje kot tovarišijski. Dejstvo je, da so se med vodilne kapitaliste v naši domovini povzpeli nekdanji »tovariši«, vodilni borci za delavske »pravice«, za raj na zemlji, kjer bo vsak dobil po svojih potrebah. Načrtovani raj, katerega uresničitev se je vse bolj oddaljevala, se je sesedel sam vase. Ker oblasti zaradi demokratičnih sprememb ni bilo mogoče popolnoma zadržati, so vso pozornost usmerili v lastninjenje nekdanje družbene lastnine. Pri tem so se izkazali za nenadkriljive mojstre. V časih, ko kapital vse bolj prevzema dejansko oblast, se je po ovinkih znova in predvsem prefinjeno prilaščajo. Nekdanja ideološka tovarišija s prikrito ekonomsko noto postaja sedaj ekonomska s prikrito totalitaristično noto. Njena žrtev je spet delavec in vsi, ki so od njegovega dela odvisni. Tudi drža...