Blog: www.druzina.si/blog

Znanec mi je pravil o svoji mami, ki je že precej v letih, vedno teže je pokretna in v zadnjih dveh letih uporablja invalidski voziček. Uporablja ga v glavnem samo doma, saj skoraj ne gre iz hiše. Le ob nedeljah jo zapelje k maši v župnijsko cerkev. Pa se mama vedno znova pritožuje: »Samo jaz sem na vozičku. Le poglej, nikogar drugega ni. Le zakaj se je ravno meni moralo to zgoditi?«

V to cerkev res samo njo pripeljejo na vozičku. Srečo ima, da jo sploh kdo hoče in more pripeljati. Tudi v tej župniji, ki sicer ni velika, je še nekaj ljudi, ki ne morejo nikamor zaradi starosti ali invalidnosti, pa nimajo nikogar, ki bi jih vsaj v nedeljo popeljal ven. Nanje ta stara gospa ne pomisli. Zase bi lahko rekla, da je srečna, ker ji njena družina vse to omogoča. Verj...