Kamniški vrh, ki ga na južnem robu Kamniško-Savinjskih Alp oklepajo doline Korošice, Bistričice in Kamniške Bistrice, spada med tiste vrhove, ki so kljub razmeroma skromni nadmorski višini veliki. Veličino in resnobnost mu dajejo strma pobočja, ki so na severni strani pokrita z gozdom, na južni pa s travo, med katero se v teh dneh skrivajo svišči in mračice. Meja med drevjem in travo teče natančno po vrhu grebena, v katerega je poleg Kamniškega vrha vpeta še sosednja Planjava. Greben z obema vrhovoma in sedlom med njima je od daleč podoben dvogrbemu velblodu. Kdor se prvič odpravlja nanj, naj le malce popazi, da ga ta speča »žival« ne vrže s svojega strmega hrbta.

Pobočja Kamniškega vrha so preprežena s stezami. Tiste, ki se premalo menijo za vrh, se polagoma zaraščajo, bližnjice, ki se hitro vzpenjajo navkreber, pa so čedalje bolj priljubljene. Markirana pot iz doline Bistričice skozi zaselek Slevo se začne kmalu za krajevno tab...