»Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo« (Mt 6,33).

Ob prebiranju šestega poglavja Matejevega evangelija stopi pred nas Jezus kot pesnik nebeškega Očeta. S prispodobama o pticah neba in o lilijah na polju nas popelje k razsežnostim lepote sveta in življenja. Ptice neba, ki svobodno letajo, ne potrebujejo naše človeške oskrbe, saj jih oskrbuje sam nebeški Oče. Lilijam na polju ne moremo dodati niti pikice lepote, ki jim jo je velikodušno namenil sam nebeški Oče.

Jezusova poezija je taka, da postavlja vprašanja, vabi h globinam. »Ali niste vi več vredni kot ptice neba?« Kar šestkrat se ob tem ponovi Jezusovo priporočilo: »Ne bodite v skrbeh!« Ne za hrano, ne za pijačo, ne za obleko. Po vsem tem, hoče biti radikalen Jezus, sprašujejo pogani! Kdo smo pravzaprav, če smo več kot svobodno leteče ptice in še lepši kot lilije na polju?

Odgovor na to Jezusovo vprašanje, ki lebdi v globinah njeg...