V petek zjutraj ob osmi uri je majhna skupina ljudi iz dveh celjskih župnij začela čistiti severno tribuno celjskega stadiona. Stadion je največji v Sloveniji in nosi ime po družbi, ki se ukvarja z nemara najbolj mogočno finančno gospodarsko panogo – z nafto. Desetina mož in žena, ki se je po polžje premikala od sedeža do sedeža je bila dvakrat majhna. Optično majhna, ker so tribune dolge in široke; simbolno majhna, kot sta pač pod logotipi naftarjev in drugih paradnih podjetij lahko majhna zvesti ključar in ponižna krasilka iz sosednje cerkve. Dela ni bilo malo. Peščico ljudi je čakalo 13.400 sedežev in vsakega posebej je bilo treba obrisati z mokro cunjo, pa pomesti okrog, da bo drugi dan obiskovalcem lepo.

Drugi dan je bila namreč sobota, 10. maja, ko naj bi se na tem mestu zgodilo nekaj velikega. Slovenski pastoralni dan naj bi bil tisti dogodek, na katerem naj bi Cerkev v duhu katoliških shodov točno po sedmih desetletjih spet napolnila stadion.

Slovenski pas...