Za božič in za novoletne praznike sem bila sama. Nikogar nisem hotela vznemirjati. Mož mi je nenadoma umrl sredi poletja. Sin in hčerka pa sta poročena v tujini in sta bila za praznike pri svojih taščah. Šele v januarju se bosta oglasila.
Nanizali ste toliko različnih problemov, ki vas pestijo, da je skoraj nemogoče na vse odgovoriti. Verjamem, da vam je bilo hudo biti sami ob teh družinskih praznikih. Hčerki in sinu ste zagotavljali, da ste povsem v redu in naj ne skrbita. Za božič vam je bilo naravnost obupno, zaradi osamljenosti, žalosti in brezupa. Čeprav ste se trudili zaposliti, vam ni uspelo. Življenje, ki vas je tako zelo po krivici oropalo vsega, kar ste ljubili, je bilo tudi tokrat močnejše.

Kaj storiti? Življenje se ne bo bistveno spremenilo. Še naprej boste sami in nikogar ne bo, ki bi zares razumel vašo bolečino, kot zatrjujete. Vendar iz vašega dopisa sije veliko upanje. Sprijaznili ste se s tem, da ste sami. Naučil...