Načet še en tabu titoizma
Načet še en tabu titoizma
Iz ljubljanskega Muzeja novejše zgodovine se je v mariborski Pokrajinski arhiv (odprta je bila v sredo, 9. januarja) preselila razstava Boj proti veri in Cerkvi, ki prikazuje nekatere oblike partijskega obračunavanja s katolištvom kot državnim sovražnikom številka ena v letih 1945–1961. O tem, kako je razstava – njena avtorica je zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar – odmevala v Ljubljani in kakšno sporočilo prinaša tudi v druge slovenske kraje, smo se pogovarjali z direktorjem Muzeja novejše zgodovine JOŽETOM DEŽMANOM.
Iz ljubljanskega Muzeja novejše zgodovine se je v mariborski Pokrajinski arhiv (odprta je bila v sredo, 9. januarja) preselila razstava Boj proti veri in Cerkvi, ki prikazuje nekatere oblike partijskega obračunavanja s katolištvom kot državnim sovražnikom številka ena v letih 1945–1961. O tem, kako je razstava – njena avtorica je zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar – odmevala v Ljubljani in kakšno sporočilo prinaša tudi v druge slovenske kraje, smo se pogovarjali z direktorjem Muzeja novejše zgodovine JOŽETOM DEŽMANOM.
Zakaj je vaš muzej kot soorganizator – poleg nacionalnega in nadškofijskega arhiva ter založbe Družina – sploh vstopil v ta na prvi pogled zelo »cerkveno« obarvan razstavni projekt? Ob odprtju septembra lani ste celo omenili, da razstava Boj proti veri in Cerkvi predstavlja prelomnico v zgodovini muzeja, s prelomnicami, še posebno tistimi, ki so kakor koli povezane s Cerkvijo, pa je pri nas tako, da nek...