Od kod navdih za dokument …
Objava:
10. 05. 2008 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
23.07.2010 / 07:38
Od kod navdih za dokument …
Kdor si je prebral SPOMINE škofa Antona Vovka, se je moral pokloniti enemu izmed najžlahtnejših spomenikov slovenske pisane besede: njegovi pokončnosti, pogumu in krščanski samozavesti.
Kdor si je prebral SPOMINE škofa Antona Vovka, se je moral pokloniti enemu izmed najžlahtnejših spomenikov slovenske pisane besede: njegovi pokončnosti, pogumu in krščanski samozavesti. Res knjiga, vredna človeka, rojenega v Prešernovi hiši. Kako naj na primer človek pozabi na besede, ki jih je izrekel notranjemu ministru, mračnemu Borisu Kraigherju: »Jaz in vi bova prešla, a Cerkev bo ostala!« Ali besede, ki jih je v eni od neštetih noči, ko ga je Udba mučila s svojimi zaslišanji, rekel zasliševalcu, ki še živi med nami: »Osvobodilna fronta, to je bila veja komunizma!«
Toda če je bilo pogumno take stavke izreči, je bilo morda še bolj pogumno po zaslišanju tiste stavke zapisati. Slovenski pesnik, nekdanji partizan, si na primer v svoj povojni dnevnik ni upal zapisati besede »cerkev«, če je stopil vanjo. Namesto »v cerkev« je šel »pod oboke«.
Toda glej čudo, tu je dokument iz 1945, nekakšno »Pismo duhovščini« s simpozija v Lovranu, kjer...
Toda če je bilo pogumno take stavke izreči, je bilo morda še bolj pogumno po zaslišanju tiste stavke zapisati. Slovenski pesnik, nekdanji partizan, si na primer v svoj povojni dnevnik ni upal zapisati besede »cerkev«, če je stopil vanjo. Namesto »v cerkev« je šel »pod oboke«.
Toda glej čudo, tu je dokument iz 1945, nekakšno »Pismo duhovščini« s simpozija v Lovranu, kjer...
