»Ne sodi takoj, vedno si pusti čas za razmišljanje.« Ta osebno mišljena smernica Rožmanovega škofovskega programa – omenja ga zadnja Družina – naj bi veljala tudi pri razpravljanju o, kakor ga je imenoval najditelj, »Vovkovem pastirskem pismu duhovnikom ljubljanske škofije za novo leto 1946«. Pismo je bilo najdeno v Vovkovi zapuščini, a ga Vovk ni podpisal, je brez podpisa. Pismo tudi ni datirano in ni opremljeno s številko ljubljanskega ordinariata. Manjka naslov odpošiljatelja.

Že v prejšnjem razglabljanju je bilo ugotovljeno, da dikcija in duktus t. i. Vovkovega pisma ne ustreza tistim dokumentom, ki so nedvomno Vovkovi. To da misliti, da določene sintagme, npr. »kako kruto se je ta nenaravna, protinarodna, neiskrena in nemoralna zveza (sc. z okupatorjem) maščevala« niso njemu lastne. Podobno sintagmo je najti že v članku dr. Trstenjaka v Slovenskem poročevalcu z dne 20. 5. 1945: domobranski umori se prikazujejo »v prav posebni, nečloveški, protinarodni in...