Ob pozornem odkrivanju, kaj vse nam je podarjeno, spoznavamo, kako velik dar je življenje. Živimo v čudoviti deželi, ki v pomladnih dneh na poseben način izžareva svojo lepoto. Krajši sprehodi v lepem vremenu, urejanje balkonskega cvetja, gredic, ki prekipevajo v cvetju … »Moj Bog, kako si čudovit!«

Z nečaki gremo radi na krajši sprehod in skupaj raziskujemo naravo. Vedno znova pa me starejša dva presenetita, ko se zgrozita ob papirčkih ali večjih smeteh, ki jih vidimo na poti. »Kako je to grdo!« reče petletni Filip, triletni Emanuel pa vedno znova poudarja: »Ko bom velik, bom smetar in bom skrbel, da bo čisto in ne bo toliko smeti.« »Moramo organizirati čistilno akcijo, da poberemo to packarijo,« še dodaja Filip. »Potem bo spet vse lepo.« Nečaka me tako vedno znova opominjata, kako moram tudi jaz skrbeti za lepoto naše domovine.

Poseben čar naši domovini pa dajejo naši medsebojni odnosi. Tolikokrat pa smo prav tu nemočni. In velikokrat lahko slišimo: »Saj gre vse...