Končno je pred nami prava knjiga o starševstvu. Lahko bi celo rekli knjiga, ki govori o srečnem starševstvu. Če se samo malo poglobimo v veličino starševstva, potem moramo reči, da starša osrečuje predvsem naklonjenost otrokom, ker ravno v tem najdeta tudi dokončno ozdravitev svojih lastnih ran iz mladosti. To ne pomeni, da od svojih otrok ne smeta ničesar pričakovati ali ničesar zahtevati, ampak, da je njuna sreča predvsem v tem, da spremljata svoje otroke, da jih vedno znova iščeta v njihovih čustvenih svetovih, jim sledita, se zanje zanimata in se veselita njihovih uspehov ter sočustvujeta z njimi ob njihovih porazih.

Starša sta edini odsev brezpogojne ljubezni na zemlji; sta tisti osebi, ki otroka sprejemata že vse od začetka, in to ne glede na spol, značaj, zdravje itd. Edino starša sta tisti osebi v otrokovem življenju, ki ga vedno znova nagrajujeta z brezpogojno ljubeznijo, mu odpuščata, ga spodbujata samo zato, ker sta starša. Pri tem moram še enkrat poudariti, da...