Sveta Cita, dekla

Z dvanajstimi leti je morala Cita, dekle pobožnih, a zelo revnih staršev, od doma služit kruh k bogati družini Fatinelli. Na začetku ji je šlo delo težko od rok, saj ni bila navajena zahtev in ukazovanja gosposkih ljudi; večkrat se je namučila do nezavesti, da jim je ugodila in da so bili zadovoljni. Gospodarji so bili sitni in zahtevni, izkoriščali so jo, pa tudi ostala služinčad si jo je večkrat »sposodila«. Bila je dežurni krivec za vse, kar je šlo v hiši narobe, mnogim hlapcem in deklam je bila trn v peti, ker jim je s svojo pridnostjo in ljubeznijo do čistoče in reda večkrat vzbujala slabo vest. Kljub mnogim težavam in bridkostim pa je vse vdano in vedro prenašala, moč za to pa zajemala v cerkvi, kamor se je vsak dan zjutraj in zvečer zatekala k molitvi. Počasi se je učila v potrpežljivosti in modrosti, da vse obrača na dobro ter da zna v vsem in v vsakem poiskati kaj dobrega. Nihče je ni videl čem...