Bistveno povišane kazni za nekatere kršitve cestnoprometnih predpisov so sprožile val različnih mnenj predvsem o tem, do kod sploh lahko seže poostrena kaznovalna politika v prizadevanju za izboljšanje varnosti na (krvavih) slovenskih cestah.

Ko je državni zbor v začetku aprila po polemični razpravi sprejel spremembe zakona o varnosti v cestnem prometu, smo že naslednji dan prebirali številne članke, v katerih so se avtorji spraševali, ali bo voznike zaradi »(pre)dragih prekrškov« res »srečala pamet« (Večer), ali pa trdili, da je vse skupaj le »represivna brca v temo« (Delo) oziroma »metanje peska v oči« (Dnevnik).

Rdeča nit takšnih in podobnih komentarjev je bila predvsem ta, da ima zviševanje prometnih kazni, četudi drastično, preverjeno le kratkotrajne učinke. Ljudje se višjih kazni sčasoma navadijo in po nekaj mesecih previdnosti, kot zlasti preverjajo (ne)učinkovitost ugotavljanja in kaznovanja prekrškov, večinoma...