»Objavljeno ni bilo; še več, doslej je bilo neznano, neodkrito« (sociologinja dr. Spomenka Hribar v Sobotni prilogi Dela). »Razkriva doslej neznano, morda celo zamolčano dejstvo, da je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov, danes svetniški kandidat, pripravljen že leta 1946 odkrito, jasno in dosledno obračunati s krivdo in odgovornostjo lastne organizacije za dogajanje med drugo vojno« (komentatorka Ranka Ivelja v Dnevnikovem objektivu).

Takšni oznaki smo lahko prebrali v slovenskem tisku, obe pa imata pred seboj isti dokument, domnevno pastirsko pismo tedanjega generalnega vikarja ljubljanske škofije Antona Vovka duhovnikom za novo leto 1946.

Pa je bilo to pismo res neznano, njegova vsebina morda celo zavestno zamolčana? Dejstva, kljub drugačnemu vtisu, ki s(m)o ga imeli mnogi, govorijo drugače. Obe v uvodu omenjeni avtorici sta se z njim (lahko) srečali že pred več kot tremi leti. Takrat je državni svet priredil sicer dokaj odmeven p...