»Ali lahko, prosim, popaziš na sestrico? Zdaj si že dovolj velika, da ti lahko z očetom zaupava tako odgovorno nalogo.« »Prav. Bom. Z veseljem. Nič ne skrbita.«
![]()
»Ali lahko, prosim, popaziš na sestrico? Zdaj si že dovolj velika, da ti lahko z očetom zaupava tako odgovorno nalogo.« »Prav. Bom. Z veseljem. Nič ne skrbita.« Podoben pogovor je gotovo znan mnogim staršem, ko začnejo otroke učiti odgovornosti in jim prepuščajo že zelo pomembne opravke. Otroci zelo radi sprejmejo odgovornost, ker se na ta način počutijo izpolnjene in pomembne. Hitro vedo povezati pojem odgovornosti z izpolnjevanjem dane obljube in posledičnim zaupanjem. Prava šola odgovornosti je tudi Sveto pismo: »GOSPOD hodi pred teboj; on bo s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil. Nikar se ne boj in se ne pláši!« (5 Mz 31,8). Tako začenja Stara zaveza in z Dobrim pastirjem nadaljuje Nova zaveza. Osrednji pojem svetopisemske odgovornosti je božja zaveza, božja odločitev za človeka, ne glede na ceno, ki je bila postavljena. Prav iz te zaveze izhaja človeška odgovornost do samega sebe, bližnjih in...
