Blog: www.druzina.si/blog

S prijateljico, ki živi v Železnikih, sva se nekaj mesecev po strahovitih poplavah spet pogovarjali o tem, kako življenje v kraju, ki ga je doletela velika nesreča, teče naprej. Res je prihajalo veliko pomoči in vsa je bila več kot dobrodošla. Življenje se je na zunaj sicer ustalilo, v ljudeh pa so se zgodili veliki premiki. Vsak od njih je to doživljal po svoje in vsak bi lahko pripovedoval svojo zgodbo. Nesreča je vsakogar zaznamovala drugače.

Moja prijateljica takole pove, česa se je ob tem najbolj zavedla: »Bolj kot kadar koli prej sem se zavedla, da imamo vse, prav vse, samo za določen čas. Nekoč bomo morali vse spustiti, ljudi in stvari, povezave, navezanost, svoje položaje … Seveda pomislimo najprej n...